Input:

Normativna ureditev dvojezičnega poslovanja

8.1.2018, Vir: Ministrstvo za javno upravoČas branja: 49 minut

Opozorilo: Dokumen, posodobljen 28. 8. 2018, Številka: 007-481/2018/6, dostopen tukaj.

Opozorilo: Dokumen, posodobljen 25. 4. 2018, Številka: 007-337/2018/2, dostopen tukaj.

Pojasnilo državnega organa številka: 007-751/2017/16 navajamo v celoti:

"1 UVOD

Italijanska in madžarska narodna skupnost v Republiki Sloveniji sodita v skupino tako imenovanih zgodovinskih narodnih skupnosti, katerim ustreza določen model manjšinske zaščite s strani države. Celovita pravna ureditev italijanske in madžarske narodne skupnosti je urejena z Ustavo Republike Slovenije (opomba 1) v 5., 11., 61., 62. in 64. členu. Njun položaj in način uresničevanja pravic so urejeni še v področnih zakonih, drugih predpisih, odlokih in statutih občin na narodnostno mešanih območjih, v drugih pravnih aktih, meddržavnih pogodbah ali sporazumih, ter v mednarodnih konvencijah, ki jih je ratificirala Republika Slovenija (opomba 2) . Tudi Zakon o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16) določa varstvo pred diskriminacijo vsakega posameznika in posameznice ne glede na osebne okoliščine, med katere izrecno uvršča tudi jezik, na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju.

Ministrstvo za javno upravo je pristojno za sistemsko urejanje oziroma zagotavljanje normativnih pogojev za ureditev poslovanja javnih uslužbencev v javnem sektorju na dvojezičnem območju. Ti normativni pogoji za enakopravno javno rabo italijanskega in madžarskega jezika na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, so zagotovljeni v:

1. Zakonu o javnih uslužbencih (opomba 3), ki vsebuje določbo glede znanja jezika narodne skupnosti kot posebnega pogoja za zasedbo delovnega mesta (17. člen) in

2. Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (opomba 4), na podlagi katerega upravičenim javnim uslužbencem pripada dodatek za dvojezičnost (28. člen).

Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju sledita določbam Ustave Republike Slovenije (11., 61. in 62. člen).

Zaradi varstva pravic narodnih skupnosti tudi posamezni področni zakoni (npr. s področja kulture, izobraževanja, itd.) izrecno določajo poslovanje s strankami v jeziku narodnih skupnosti, navedeni zakoni pa sodijo v pristojnost posameznih resornih ministrstev.

2 PRAVNE PODLAGE ZA IZVAJANJE DVOJEZIČNEGA POSLOVANJA

Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) v 11. členu določa, da je na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina (opomba 5). Iz te določbe izhaja, da se slovenščina kot uradni jezik uporablja na vsem teritoriju države Slovenije. Na območjih občin, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, pa je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Dvoje uradnih jezikov se uporablja torej samo na določenem omejenem območju, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost. Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, so na teh območjih občin dolžni s pripadniki teh skupnosti uradovati v njihovem jeziku.

Javno rabo slovenščine in rabo jezika italijanske in madžarske narodne skupnosti na območju Slovenije, kjer ti skupnosti živita, na podlagi Ustave ureja Zakon o javni rabi slovenščine (opomba 6) (v nadaljevanju ZJRS). ZJRS ne ureja neposredno in celovito uporabe jezikov narodnih skupnosti, ampak to vprašanje prepušča področnim zakonom (opomba 7) . V 3. členu (opomba 8) namreč določa, da se javna raba italijanščine ali madžarščine kot uradnih jezikov zagotavlja na način, kot ZJRS ureja javno rabo slovenščine in v skladu z določbami posameznih področnih zakonov.

Na podlagi ZJRS je Državni zbor Republike Slovenije julija 2013 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018. (opomba 9)

Ustavno določbo v zvezi z uradnim jezikom v Sloveniji nadalje organizacijski in postopkovni predpisi državnih organov posebej zakonsko urejajo ter določajo jezik poslovanja10. Zakoni ponavljajo ustavno določbo o slovenščini kot uradnem jeziku na vsem teritoriju države in italijanščini oziroma madžarščini na območju, kjer živita avtohtoni narodni skupnosti oziroma dodatno razčlenjujejo in pojasnjujejo obseg in način uporabe uradnega jezika v poslovanju organov.

Tako je v skladu z Ustavo pravica narodnih skupnosti do rabe jezika v državni administraciji opredeljena v Zakonu o državni upravi (opomba 11), ki v drugem odstavku 4. člena (opomba 12) določa, da na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, uprava posluje tudi v jeziku narodne skupnosti.

Nadalje Zakon o splošnem upravnem postopku (opomba 13) (v nadaljevanju ZUP) v 62. členu (opomba 14) med drugim določa, da na območjih lokalnih skupnosti, kjer sta pri organu poleg slovenskega jezika uradna jezika tudi italijanski oziroma madžarski jezik, upravni postopek teče v slovenskem jeziku in jeziku narodne skupnosti, če stranka v tem jeziku vloži zahtevo, na podlagi katere se postopek začne oziroma, če stranka to zahteva kadarkoli med postopkom. Podrobneje določbe ZUP v zvezi z upravnim poslovanjem vsebinsko razčlenjuje Uredba o upravnem poslovanju (opomba 15) (v nadaljevanju UUP). Omeniti je potrebno še Pravilnik o izvrševanju uredbe o upravnem poslovanju (opomba 16), ki pa vsebinsko področja ne ureja, ampak ureja le konkretna tehnična vprašanja upravnega poslovanja oziroma izvrševanje hierarhično višjega akta, t.j. UUP.

Zakon o organiziranosti in delu v policiji (opomba 17), ki ureja organizacijo, delovanje in vodenje policije, posebnosti delovno pravnih razmerij zaposlenih v policiji ter njihove pravice in obveznosti, določa, da je na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, poslovanje policije dvojezično. (opomba 18)

Zakon o nalogah in pooblastilih policije (opomba 19), ki ureja naloge in pooblastila policije, določa, da morajo za jezikovno sporazumevanje pri opravljanju policijskih nalog policisti upoštevati predpise o slovenščini kot uradnem jeziku ter o rabi italijanščine in madžarščine kot uradnih jezikov na območju občin, v katerih živi avtohtona italijanska oziroma madžarska narodna skupnost. (opomba 20)

Zakon o osebnem imenu (opomba 21) v 5. členu določa, da se osebno ime pripadnika italijanske ali madžarske narodne skupnosti, vpiše v matični register v italijanski oziroma madžarski pisavi in obliki, če se pripadnik narodne skupnosti ne opredeli drugače.

Nabor črk in znakov za vpis podatkov v matični register določa Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru (opomba 22), ki v 12. členu določa, da se osebna imena v matični register vpišejo v izvirni obliki, pri čemer se upošteva razpoložljiv nabor črk in znakov, ki zagotavlja zapis osebnih imen v italijanskem in madžarskem jeziku. Navedeno se kaže kot naravna zaokrožitev pravice pripadnikov narodnih skupnosti do rabe njihovega maternega jezika. Zapis osebnega imena v matičnem registru pa predstavlja osnovo za nadaljnjo uporabo uradne oblike osebnega imena, tako na identifikacijskih dokumentih, kot v uradnih potrdilih in izpiskih ter v uradnih evidencah, ki uporabljajo podatke iz matičnega registra oziroma Centralnega registra prebivalstva.

Zakon o matičnem registru (opomba 23) v petem odstavku 23. člena določa tudi, da se na območjih, določenih z zakonom, kjer živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, izdajajo izpiski in potrdila iz matičnega registra v slovenščini in v jeziku narodne skupnosti.

Pravica do uporabe jezika narodnih skupnosti je zagotovljena tudi v Zakonu o osebni izkaznici (opomba 24), ki v 7. členu določa, da se obrazci osebnih izkaznic tiskajo v slovenščini in angleščini, na območjih, kjer avtohtono živijo skupaj s pripadniki slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, pa tudi v italijanščini oziroma madžarščini.

Z Zakonom o potnih listinah (opomba 25) je določeno, da se obrazci potnih listin tiskajo v slovenščini, angleščini in francoščini. Na območjih, določenih z zakonom, kjer avtohtono živijo skupaj s pripadniki slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, pa se obrazci potnih listin tiskajo tudi v italijanščini ali madžarščini (13. člen).

Z Zakonom o evidenci volilne pravice (opomba 26) je v 6. točki tretjega odstavka 27. člena izrecno napisano, da se volilni imeniki za volišča no območju, na katerem živijo skupaj s pripadniki slovenskega naroda tudi pripadniki avtohtone italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, sestavijo poleg v slovenskem, tudi v italijanske oziroma madžarskem jeziku. Enako velja pravilo dvojezičnosti tudi za izdajo volilne karte, za državljana, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na območju, določenem z zakonom, kjer živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, kar določa drugi odstavek 37. člena navedenega zakona.

Zaradi varstva pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti do rabe svojega jezika tudi drugi področni zakoni (s področja kulture, izobraževanja, zdravstvene dejavnosti, lekarniške dejavnosti, kmetijstva, sodišč, tožilstva, policije, medijev itd.) izrecno določajo poslovanje s strankami tudi v jeziku narodnih skupnosti. Nekateri posebni zakoni, v skladu s katerimi morajo organi, javni zavodi, javne agencije, javni skladi, javni gospodarski zavodi ali druge osebe javnega prava poslovati tudi v jeziku narodnih skupnosti, sodijo v pristojnost posameznih resornih ministrstev in so navedeni v nadaljevanju.

Zakon o knjižničarstvu (opomba 27), ki ureja javno službo na področju knjižnične dejavnosti, določa, da splošne knjižnice na narodnostno mešanih območjih zagotavljajo pripadnikom italijanske in madžarske narodne skupnosti komuniciranje v njihovem jeziku. (opomba 28)

Zakon o pacientovih pravicah (opomba 29) v 19. členu določa način sporazumevanja. Pacient ima pravico, da zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci z njim govorijo ali drugače komunicirajo v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti na območjih lokalnih skupnosti, kjer je poleg slovenskega jezika uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski jezik. (opomba 30)

Zakon o zdravstveni dejavnosti (opomba 31) , ki ureja vsebino in opravljanje zdravstvene dejavnosti, določa, da izvajalci zdravstvene dejavnosti, vključeni v mrežo javne zdravstvene službe, zagotovijo, da se na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, bolniku zagotovi pravica do sporazumevanja z zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci v italijanskem ali madžarskem jeziku na stopnji znanja iz drugega oziroma iz tretjega odstavka tega člena. Pravica iz prejšnjega stavka se


 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih