Odgovori na vprašanja o napredovanju javnih uslužbencev (3. del)

4.1.1.10 Odgovori na vprašanja o napredovanju javnih uslužbencev (3. del)

mag. Mojca Fon Jager

Glejte tudi Odgovori na vprašanja o napredovanju javnih uslužbencev in Odgovori na vprašanja o napredovanju javnih uslužbencev (2. del)

ODGOVOR

Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), povezava:

https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8826

v 17. členu določa:

»17. člen

(določitev plačnega razreda ob prehodu na delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu)

(1)Ob premestitvi ali ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pri istem ali pri drugem delodajalcu se javnemu uslužbencu upoštevajo že dosežena napredovanja na prejšnjem delovnem mestu, ki je v istem ali višjem tarifnem razredu. Plačni razred se določi tako, da se število plačnih razredov napredovanj, ki jih je javni uslužbenec dosegel z napredovanjem na prejšnjem delovnem mestu, doda izhodiščnemu plačnemu razredu delovnega mesta. Kadar se naloge opravljajo v nazivu, se število plačnih razredov napredovanj, ki jih je javni uslužbenec dosegel v nazivu, doda plačnemu razredu naziva.

(2) Če se javni uslužbenec z delovnega mesta, ki se opravlja v nazivih, premesti na delovno mesto ali sklene pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto v nižjem ali istem tarifnem razredu, ki se opravlja v nazivih, ohranja število plačnih razredov, ki jih je dosegel v nazivu, v katerega je bil imenovan pred premestitvijo oziroma sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto.

………«

V Aneksu h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije sta navedeni delovni mesti:

V Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), povezava: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8826,

je v obrazložitvi navedeno:

»K 17. členu:

V predlogu tega člena se določajo pravila določitve plačnega razreda javnega uslužbenca ob prehodu na delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu.

V primerjavi s prvim odstavkom 20. člena ZSPJS, se plačni razredi napredovanj ob premestitvi ali sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pri istem ali drugem delodajalcu prenašajo, če je delovno mesto, za katerega javni uslužbenec sklepa pogodbo o zaposliti oziroma na katerega se premesti, v istem ali nižjem tarifnem razredu kot prejšnje delovno mesto. Pogoja, da mora biti delovno mesto tudi v isti plačni podskupini ali, kadar sta delovni mesti uvrščeni v različne plačne podskupine, istovrstno oziroma sorodno prejšnjemu, v novi ureditvi ni več.

Nova predlagana ureditev torej ne vsebuje več pogoja, da bi moralo biti delovno mesto tudi v isti plačni podskupini, prav tako ne vsebuje več presoje istovrstnosti oziroma sorodnosti delovnih mest s strani delodajalca in s tem odločanja o ohranitvi plačnih razredov napredovanja, če prejšnje in novo delovno mesto nista uvrščeni v isto plačno podskupino. Presoja istovrstnosti oziroma sorodnosti delovnih mestih v primeru delovnih mest v različnih plačnih podskupinah se je v praksi izvajanja te določbe izkazala kot pogost primer različnega pojmovanja in presoje s strani delodajalcev, kar je javne uslužbence pogosto postavljalo v neenakopraven položaj.

Nova ureditev tako določa, da se ob premestitvi ali ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pri istem ali pri drugem delodajalcu javnemu uslužbencu upoštevajo že dosežena napredovanja na prejšnjem delovnem mestu, ki je v istem ali višjem tarifnem razredu (novo delovno mesto mora torej biti v istem ali nižjem tarifnem razredu kot prejšnje delovno mesto). Plačni razred se določi tako, da se število plačnih razredov napredovanj, ki jih je javni uslužbenec dosegel z napredovanjem na prejšnjem delovnem mestu, doda izhodiščnemu plačnemu razredu delovnega mesta. V primeru, ko se naloge opravljajo v nazivu, pa se število plačnih razredov napredovanj, ki jih je javni uslužbenec dosegel v nazivu, doda plačnemu razredu naziva. …..

Predlog določbe v drugem, tretjem in četrtem odstavku vsebuje tudi podrobnejša pravila prenosa oziroma ohranitve plačnih razredov napredovanj, upoštevaje, da se javni uslužbenci premeščajo oziroma sklepajo pogodbe o zaposlitvi za delovna mesta z nazivi in za delovna mesta brez nazivov. Predlog zakona je v tem delu natančnejši od ZSPJS, saj so se pri izvajanju prvega odstavka 20. člena ZSPJS v praksi pojavljale različne interpretacije te določbe. Predlog člena zato izrecno določa pravila, kdaj se prenašajo plačni razredi, doseženi v nazivu prejšnjega delovnega mesta, kdaj pa plačni razredi, doseženi na prejšnjem delovnem mestu.

Če se javni uslužbenec z delovnega mesta, ki se opravlja v nazivih, premesti na drugo delovno mesto ali sklene pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto v nižjem ali istem tarifnem razredu, ki se opravlja v nazivih, ohranja število plačnih razredov, ki jih je dosegel v nazivu, v katerega je bil imenovan pred premestitvijo oziroma sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto. Navedeno na primeru delovnega mesta Svetovalec, ki se opravlja v treh nazivih, pomeni, da javni uslužbenec, ki je v nazivu Svetovalec II dosegel 3 plačne razrede napredovanj, te tri ohranja v primeru premestitve na drugo delovno mesto Svetovalca ali Višjega svetovalca, ki sta uvrščeni v isti ali nižji tarifni razred, in se prav tako opravljata v več nazivih. Prenaša torej plačne razrede, ki jih je dosegel v konkretnem nazivu Svetovalec II, in ne plačnih razredov napredovanj, ki jih je dosegel na delovnem mestu Svetovalca.….

…