Input:

Premoženjska bilanca javnih zavodov za leto 2020

15.12.2020, , Vir: Verlag Dashöfer

5.5 Premoženjska bilanca javnih zavodov za leto 2020

Gordana Gliha Peter Kocjančič

1. Uvod

Premoženjska bilanca je edini računovodski akt, ki zajema premoženje vseh proračunskih uporabnikov tako na ravni države kot tudi na ravni občin, pri čemer se medsebojne terjatve ali obveznosti med proračunskimi uporabniki izključijo na način, da se pobotajo. Hkrati je edini izkaz, ki ga opredeljuje že Ustava Republike Slovenije. Po vsebini je premoženjska bilanca podobna bilanci stanja, vendar pa za pripravo premoženjske bilance bilanca stanja ne zadošča. Ker se konsolidacija izvaja na bolj podrobnem analitičnem nivoju, je za pripravo premoženjske bilance izhodišče tudi bruto bilanca, poslovne knjige in dodatne analitične evidence. Pravna podlaga za pripravo pa je podana tudi v Zakonu o javnih financah (ZJF), Zakonu o računovodstvu (ZR) in letnem zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Premoženjska bilanca je tako pomembne vir podatkov o stanju državnega in občinskega premoženja izkazanim na zadnji dan koledarskega leta, za katerega se pripravlja. Za konsolidacijo podatkov premoženjskih bilanc proračunski uporabniki analitične podatke zagotovijo z vnosom ali avtomatskim uvozom podatkov v pomožne obrazce za izračun:

- Obrazec BB (podatki bilance stanja, bruto bilance in poslovnih knjig),

- Obrazec Partnerji (odprte terjatve in obveznosti do proračunskih uporabnikov državnega in občinskih proračunov),

- Zneski za pobot (zbir podatkov o pobotih)

Roke oddaje premoženjskih bilanc opredeljuje 93. člen Zakona o javnih financah (93. člen ZJF). Postopek oddaje premoženjskih bilanc je avtomatiziran. Oddaja tega izkaza se izvaja preko enotne točke kot to velja za ostale računovodske izkaze, tj. preko spletnega portala AJPES. Navedeno poročanje ureja 65. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije 20/21. Ker je postopek oddaje avtomatiziran, imajo uporabniki možnost, da se podatki v spletno aplikacijo uvozijo (struktura xml), podpis izkaza pa je digitaliziran s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Avtomatičen uvoz podatkov je priporočljiv zlasti z vidika enostavnosti postopka, časa in preverjanja uvoženih podatkov, v smislu preprečevanja morebitnih napak ročnega vnosa. V premoženjski bilanci se preko pobotov izvaja tudi primerjava medsebojne usklajenosti terjatev in obveznosti. Poleg tega se določene kategorije premoženja dodatno preverjajo s kontrolnimi podatki, pri tem gre za kontrolo stanja denarnih sredstev na podračunih pri UJP, kontrolo vlog pri upravljavcu sredstev sistema EZR države. Obe navedeni kontroli se izvajata avtomatsko. Poleg teh pa se podatki preverjajo tudi z drugimi viri kot so e-dolg, stanje imetnikov državnih vrednostnih papirjev, stroškov plačilnega prometa in podobno.

Da bi zagotovili pravilno konsolidacijo je potrebno odprte terjatve in obveznosti na zadnji dan leta uskladiti oziroma preveriti njihovo izkazano vrednost. V ta namen tudi popisna komisija preverja pravilnost izkazanih zneskov odprtih terjatev ali obveznosti. Čeprav je medsebojno usklajevanje predpisano zgolj enkrat leto, je priporočljivo, da se za namen usklajenosti podatkov v premoženjski bilanci podatki uskladijo na dan 31. 12. 2020. Usklajevanje poteka preko obrazcev izpisa odprtih postavk oziroma IOP. Zavedati se je potrebno, da potrditev IOP obrazca pomeni, da se enako stanje odraža tudi v poslovnih knjigah. Zato je zelo pomembno, da stanje odprtih terjatev ali obveznosti preverja računovodska služba in ne finančna služba. Zgolj računovodja lahko preveri ali se izkazano stanje na IOP obrazcu resnično odraža tudi v poslovnih knjigah in na pravilnih skupinah kontov. Navajanje kontov na IOP obrazcu sicer ni predpisano, je pa zaželeno, saj s tem nasprotni stranki pokažemo način obravnave izkazanega poslovnega dogodka. Poleg tega je zaradi pravilnega vpisa partnerja v obrazec Partnerji smiselno, da se ažurira šifrant poslovnih partnerjev, pri čemer se osvežitev izvede s primerjavo z registrom proračunskih uporabnikov. Ta register je dostopen preko spletnega portala UJP.

Zavezanci za oddajo premoženjske bilance so vsi proračunski uporabniki, ki so na dan 31.12.2020 vpisani v register proračunskih uporabnikov. Za skupne občinske uprave predloži premoženjsko bilanco občina, v kateri ima skupna občinska uprava sedež. Podatki za skupno občinsko upravo so zajeti v okviru premoženjske bilance sedežne občine. Poleg tega velja, da se za upravne enote predloži le zbirna premoženjska bilanca neposrednega uporabnika proračuna. Zavezanec za oddajo premoženjske bilance je tudi proračunski uporabnik, ki nima nobenega premoženja oziroma v letu 2020 ni imel nobenega poslovnega dogodka, v tem primeru odda premoženjsko bilanco vendar z ničelnimi zneski. Premoženjsko bilanco mora oddati tudi proračunski uporabnik v likvidaciji, saj dokler je vpisan v register proračunskih uporabnikov je zavezanec za oddajo poročila.

2. Napotki

Osnovne podatke za pripravo premoženjske bilance pridobimo iz bilance stanja in iz poslovnih knjig. Za sam postopek medsebojnega pobota je namreč zelo pomembno, da se izhaja iz podatkov bruto bilance, ki vključuje tudi analitične podatke. Za pripravo premoženjske bilance je zato potrebno znanje s področja računovodstva, poznati je potrebno knjiženja poslovnih dogodkov, in sicer Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12, 108/13, 94/14, 100/15, 84/16, 75/17, 82/18 in 79/19), v nadaljevanju Pravilnik EKN), Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06 – ZUE, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10, 97/12, 100/15, 75/17 in 82/18), Pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (Pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (Uradni list RS, št. 106/13 in 94/14) ter Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10 – popr., 104/10, 104/11, 86/16 in 80/19).

Bistvo razumevanja premoženjske bilance je predvsem v tri nivojski konsolidaciji. Vse vmesne faze so delne, vendar nujno potrebne kot vmesne faze, da se pride do končnega rezultata – konsolidirane premoženjske bilance države in občin.

V premoženjskih bilancah posrednih in neposrednih uporabnikov občinskega proračuna, ožjih delov občin in občine se ločeno izkažejo terjatve in obveznosti do državnega proračuna, posrednih in neposrednih uporabnikov državnega proračuna, ZZZS in ZPIZ ter do posrednih in neposrednih uporabnikov drugih občinskih proračunov, ožjih delov drugih lokalnih skupnosti oziroma občin in drugih občinskih proračunov. V premoženjskih bilancah posrednih in neposrednih uporabnikov državnega proračuna, ZZZS, ZPIZ ter države se ločeno izkažejo terjatve in obveznosti do proračunov občin, posrednih in neposrednih uporabnikov občinskih proračunov ter ožjih delov občin. Pri tem velja, da se ožji deli lokalnih skupnosti oziroma občin štejejo med neposredne uporabnike občinskih proračunov.

Pred pripravo premoženjske bilance je potrebno preveriti ali se pri vodenju poslovnih knjig upoštevajo določbe Pravilnika EKN.

Pravilnik EKN glede priprave podatkov za premoženjsko bilanco definira na dva načina. Pri dolgoročnih terjatvah in obveznostih za potrebe premoženjske bilance niso odprte ločene skupine kontov za potrebe premoženjske bilance. Pravilnik EKN znotraj vsake posamezne skupine kontov namreč določa, da je potrebno pri dolgoročnih terjatvah do uporabnikov enotnega kontnega načrta, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine, le te kategorije izkazati ločeno. To pomeni:

- Na kontih skupine 06 se izkazujejo naložbe v delnice in druge dolgoročne finančne naložbe, naložbe v plemenite kovine, drage kamne, umetniška dela in podobno. Delnice in druge dolgoročne finančne naložbe se razčlenjujejo na tiste v državi in tiste v tujini. V tej skupini se izkazujejo tudi naložbe v namensko premoženje tistih javnih skladov ter drugih pravnih oseb javnega prava, ki imajo v skladu z določbami zakonov, ki urejajo področje in delovanje teh oseb, to premoženje v svoji lasti. Posebej se izkazuje oslabitev (s popravkom vrednosti) teh naložb. Znotraj skupine kontov 06 je potrebno zagotoviti ločeno izkazovanje naložb v namensko premoženje javnih skladov ter drugih pravnih oseb javnega prava, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine.

- Na kontih skupine 07 se izkazujejo dolgoročna posojila v državi in v tujino, dana na podlagi posojilnih pogodb, z odkupom domačih in tujih vrednostnih papirjev ter druga dolgoročno dana posojila in dolgoročno dani depoziti. Med dolgoročnimi posojili se izkazuje tudi tisti del posojil, ki zapade v plačilo v tekočem letu. Znotraj skupine kontov 07 je potrebno zagotoviti ločeno izkazovanje dolgoročno danih posojil in depozitov danih uporabnikom enotnega kontnega načrta, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine.

- Na kontih skupine 08 se izkazujejo dolgoročno dani blagovni krediti, dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema ter druge dolgoročne terjatve iz poslovanja do pravnih in fizičnih oseb v državi in v tujini. Med dolgoročnimi terjatvami se izkazuje tudi tisti del terjatev, ki zapade v plačilo v tekočem letu. Znotraj skupine kontov 08 je prav tako potrebno zagotoviti dolgoročnih terjatev iz poslovanja do uporabnikov enotnega kontnega načrta, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine.

- Na kontih skupine 09 se izkazujejo terjatve za sredstva, ki jih je drugi uporabnik enotnega kontnega načrta dal v upravljanje. Terjatve za sredstva dana v upravljanje uporabnikom enotnega kontnega načrta, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine, se izkazujejo ločeno. To pomeni, da je tudi znotraj skupine kontov 09 potrebno zagotoviti takšno analitično evidenco, da se bodo te terjatve lahko vključile v pobot. Pri kontih skupine 09 velja še opozorilo, da to skupino kontov lahko upravlja zgolj neposredni uporabnik proračuna države in občine. Na kontih skupine 09 se torej ne sme izkazovati sredstva dana v upravljanje drugim kot so razna društva ali podjetja. Računovodski standardi namreč kategorije premoženja v upravljanju ne poznajo več, zato umestitev teh dogodkov na konte 09 ni ustrezna. V teh primerih mora proračunski uporabnik premoženje prenesti v svoje poslovne knjige oziroma urediti najemno razmerje z uporabnikom. Zaradi navedenega bo v premoženjski bilanci za leto 2020 potrebno na kontih skupine 093x ali 093y dodati obrazložitev, v primeru vnosa zneskov.

Na strani kratkoročnih terjatev in obveznosti, pa Pravilnik EKN določa ločene skupine kontov za kratkoročne terjatve ali kratkoročne obveznosti do proračunskih uporabnikov. Pri tem gre za skupini kontov 14 in 24.

17. člen Pravilnika EKN določa, da se na kontih skupine 14 se izkazujejo vse kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine, ne glede na podlago nastanka terjatev, razen terjatev iz naslova vračil preveč plačanih dajatev. Na kontih te skupine se zagotavlja analitično evidentiranje terjatev do kupcev, danih predujmov in varščin, finančnih naložb, terjatev iz financiranja in drugih kratkoročnih terjatev, če se le te nanašajo na uporabnike enotnega kontnega načrta. Uporabniki enotnega kontnega načrta obravnavajo zneske terjatev in finančnih naložb v skladu s tem pravilnikom, kot je določeno za ostale vrste kratkoročnih terjatev in finančnih naložb. Pri tem ponovno poudarjamo, da se skupina kontov 14 uporablja tako za proračunske kot tudi neproračunske terjatve, zato je zmotno razmišljanje, da v primeru, ko gre za lastno dejavnost se konti skupine 14 ne uporabljajo. V primeru, ko se terjatve nanašajo na davčne obveznosti pa 17. člen Pravilnika EKN določa, da se v teh primerih ne uporablja konto skupine 14 temveč konto skupine 17. V ta sklop sodijo npr. terjatve za DDV, refundacije boleznin, invalidnin in podobno.

Primer: osnovne šole morajo pri evidentiranju terjatev do drugih OŠ, vrtcev in ministrstva uporabiti konto skupine 14 in ne 12, primer terjatev za sredstva plač zaposlenih.

Upoštevati je potrebno, da se skupina kontov 14 uporablja za vse primere terjatev do proračunskih uporabnikov razen terjatev iz naslova obveznih dajatev. To pomeni, da se na tej skupini kontov ne izkazuje zgolj poraba, ki je vezana na javno službo, temveč se na kontih skupine 14 izkazuje tudi terjatve, ki niso vezane na javno službo (npr. OŠ ima terjatev iz naslova prodaje obrokov kosil do druge OŠ, ki nima svoje kuhinje).

Na skupinah kontov 14 se kot primer zagotavlja analitično evidentiranje terjatev do proračunskih uporabnikov kot so Zavod za šport Planica, Šola za ravnatelje, Uprava RS za javna plačila, Cankarjev dom, ...).

Nadalje 27 člen Pravilnika EKN določa, da se na kontih skupine 24 izkazujejo vse kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine ne glede na podlago nastanka obveznosti, razen obveznosti za obračunane dajatve. Na kontih te skupine se zagotavlja analitično evidentiranje obveznosti za prejete predujme in varščine, obveznosti do dobaviteljev, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja, kratkoročno prejeta posojila, obveznosti iz financiranja, če se le te nanašajo na razmerja med uporabniki enotnega kontnega načrta. Drugi uporabniki enotnega kontnega načrta obravnavajo zneske obveznosti v skladu s tem pravilnikom, kot je določeno za ostale vrste kratkoročnih obveznosti. Pri tem ponovno poudarjamo, da se skupina kontov 24 uporablja tako za proračunske kot tudi neproračunske obveznosti, zato je zmotno razmišljanje, da v primeru, ko gre za lastno dejavnost, se konti skupine 24 ne uporabljajo. V primeru, ko se obveznosti nanašajo na davčne obveznosti pa 27. člen Pravilnika EKN določa, da se v teh primerih ne uporablja konto skupine 24 temveč konto skupine 23. V ta sklop sodijo npr. obveznost za NUSZ, razne globe, kazni, DDV, ...

Primer: če ima OŠ ali vrtec obveznost do Cankarjevega doma (za ogled predstave), se ta obveznost izkaže na kontih 24 in ne na kontih skupine 22.

V obrazec Osnovni podatki je potrebno vnesti osnovne identifikacijske podatke posameznega proračunskega uporabnika. Za namen nadaljnje medsebojne komunikacije je zaželeno, da se v polje namenjeno elektronskemu naslovu vnese elektronski naslov računovodje oziroma osebe, ki je pripravljala podatke premoženjske bilance. V tem delu bo pri oddaji premoženjske bilance za leto 2020 aplikacija dopolnjena na način, da bodo osnovi podatki podobni podatkom letnih poročil. To pomeni, da bo potrebno navesti ime odgovorne osebe ločeno od osebe, ki pripravlja podatke. Enako velja tudi za vnos elektronskih naslovov, kjer bo potrebno vpisati elektronski naslov računovodje in uradni elektronski naslov zavezanca. Navedena dopolnitev izhaja iz dejstva, da se v primeru, ko poslovne knjige vodi zunanji računovodski servis, ta lahko spremeni, zato končno obveščanje o neusklajenih pobotih pride na napačen elektronski naslov.

- Na skupinah kontov 24 se zagotavlja analitično evidentiranje obveznosti kot so Ministrstvo za izobraževanje, različne knjižnice, muzeji, občine, vrtci, ...

Obrazec BB prestavlja razčlenjene podatke bruto bilance. Ta obrazec je podoben obrazcu bilance stanja, vendar pa je potrebno opozoriti, da so med njima razlike, ki jih prikazuje spodnja preglednica. Na te razlike se ponovno posebej opozarja, saj zaradi nerazumevanja prihaja do odstopanj v pobotu.

RAZLIKE MED BILANCO STANJA IN PB (Obrazec BB) 
 Bilanca stanja PB (Obrazec BB) 

 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih